Razpeta med zahodom in vzhodom: zakaj je Moldavija tako pomembna za Rusijo in EU

Odkar je Rusija februarja 2022 napadla Ukrajino, se mnogi analitiki sprašujejo, ali lahko podobna usoda doleti tudi Moldavijo. Če bi se to zgodilo, bi se na evropskih tleh lahko odprla še ena fronta, Rusijo pa bi to pripeljalo neposredno do jugovzhodne meje tako Evropske unije kot zveze Nato.

V znak solidarnosti je EU junija 2022 Ukrajini in Moldaviji podelila status države kandidatke za članstvo, več evropskih držav – predvsem Nemčija – pa Moldaviji zagotavlja tudi finančno in vojaško podporo.

Moldavija 27. avgusta praznuje 34. obletnico svoje neodvisnosti, ob tej priložnosti pa so jo danes obiskali nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski predsednik vlade Donald Tusk. Voditelji so se v Kišinjevu udeležili slovesnosti in Moldaviji med drugim izkazali podporo na poti v EU, poroča STA.

Kako je Moldavija postala samostojna država?

Večji del ozemlja današnje Republike Moldavije – območje med rekama Dnester in Prut – je nekoč pripadal Kneževini Moldaviji. Rusija je leta 1812 aneksirala del moldavske kneževine (Besarabijo), ki je ostala del Ruskega imperija do leta 1917.

Ob koncu leta 1917 je Moldavska demokratična republika razglasila neodvisnost od Rusije, leto kasneje pa se je priključila Kraljevini Romuniji.

Po sklenitvi pakta Ribbentrop-Molotov je takratni predsednik Sovjetske zveze Josip Stalin leta 1940 to ozemlje ponovno priključil k Sovjetski zvezi in skupaj z deli moldavske avtonomne sovjetske socialistične republike vzhodno od reke Dnester ustanovil novo sovjetsko republiko.

Ta je 27. avgusta 1991 razglasila neodvisnost od Sovjetske zveze in nastala je današnja Republika Moldavija.

Kdo živi v Moldaviji in kateri jezik govorijo prebivalci?

Približno tri četrtine izmed 2,9 milijona prebivalcev Moldavije – vključno z območjem Pridnestrje – predstavljajo Moldavci, tam pa živijo tudi Ukrajinci, Gagauzi, Rusi, Bolgari in Romi. V državi živita tudi manjšinski skupnosti Poljakov in Nemcev.

Moldavci govorijo izpeljanko romunskega narečnega jezika. Ta se fonetično nekoliko razlikuje od knjižne romunščine, vendar uporabljajo isto slovnico in besedišče, pri čemer obstajajo nekatere regionalne posebnosti. Ker je govorjeni jezik Moldavcev skoraj identičen romunščini, moldavščina kot uradni jezik ne obstaja.

Glede tega vprašanja je dolgo časa na sodiščih potekal tudi spor. Moldavsko ustavno sodišče je leta 2013 odločilo, da je uradni jezik romunščina, v ustavi pa je bil do leta 2023 uradni jezik zapisana moldavščina.

Čeprav ruščina ni bila nikoli uradni jezik v Moldaviji, pa ga je govorilo in uporabljalo veliko tamkajšnjih prebivalcev še dolgo po razglasitvi neodvisnosti. Nekaj časa je bila romunščina celo dojeta kot manj vreden jezik.

Konflikt v Pridnestrju

Med letoma 1989 in 1991 se je na tem območju začelo krepiti gibanje za romunsko prebujenje. To je sprožilo spore v komunistični partiji med reformisti, ki so podpirali to gibanje, in prorusko usmerjenimi politiki.

Še preden je Moldavija razglasila neodvisnost, se je proruska frakcija partije odcepila in na vzhodnem bregu reke Dnester oblikovala svoj separatistični režim, ki ga danes poznamo pod imenom Pridnestrje.

Kot razlog za odcepitev so takrat navedli domnevno diskriminacijo do rusko govorečih prebivalcev in možnost ponovne združitve z Romunijo. Ko je moldavska vojska skušala spomladi leta 1992 onemogočiti separatiste, so tem v bran stopile ruske enote, ki so bile na območju Pridnestrja nameščene še iz časov Sovjetske zveze. To posredovanje ruskih enot velja za prvo povojno rusko vojaško intervencijo proti samostojni državi.

Pridnestrja ne priznava nobena država

Po prenehanju sovražnosti in podpisu premirja poleti 1992 se je v Pridnestrju oblikoval diktatorski režim, ki ga sicer ne priznava nobena država, niti Rusija. V mednarodnem okviru je Pridnestrje še vedno priznan kot del Moldavije.

Danes to območje politično in gospodarsko obvladujejo nekdanji in aktivni ruski obveščevalci. Glavni vir prihodkov na tem območju je dolga leta predstavljala ruska dobava plina, ki pa ga je plačevala Moldavija. V začetku letošnjega leta pa je dobava ruskega plina začela usihati, kar je postavilo prihodnost regije pod velik vprašaj.

Kdo so Gagauzi?

Gagauzi so turško govoreča, pravoslavna etnična skupina, ki šteje približno 200.000 ljudi. Okoli 150.000 jih živi v južnem delu Moldavije v regiji z imenom Gagauzija, kamor so se priselili z območja današnje Bolgarije v 18. in 19. stoletju.

Po razglasitvi moldavske neodvisnosti leta 1991 so si politični predstavniki Gagauzov prizadevali za lastno neodvisnost, a do tega ni prišlo, saj jim je moldavski parlament leta 1994 podelil avtonomni pravni status.

Čeprav ima Gagauzija danes avtonomijo na številnih področjih, pa so osrednja oblast, zunanja politika, varnost in monetarni sistem še vedno podrejeni oblastem v Kišinjevu.

Gagauzi so bili v preteklosti tudi žrtve rusifikacije in sovjetskega zatiranja, pa kljub temu večina te skupnosti govori rusko in je prorusko usmerjena, kar pogosto povzroča trenja z moldavskimi oblastmi.

Kako močan je vpliv Moskve v Moldaviji?

Dolga leta je Kremelj Moldavijo skušal ohranjati v svoji orbiti z uporabo izvoza ruskega plina in samovoljnih blokad uvoza moldavskih kmetijskih proizvodov.

Zdaj, ko se je Moldavija ekonomsko iztrgala iz moskovskega vpliva, ti vzvodi nimajo več takšne teže. Namesto tega je Rusija v zadnjih letih okrepila hibridno vojno in propagando prek proruskih strank in politikov, kot je Ilan Shor.

Učinkovitost te strategije je potrdil tesen rezultat moldavskega referenduma o članstvu v EU jeseni 2024.

Ali je mogoče, da bi se Moldavija združila z Romunijo?

Približno 860.000 Moldavcev ima tudi romunsko državljanstvo — med njimi tudi predsednica države Maia Sandu. Romunsko državljanstvo tako številnim Moldavcem omogoča prosto gibanje in delo znotraj EU, kar številni s pridom izkoriščajo.

Kljub temu pa združitev z Romunijo trenutno ni na vidiku oziroma je zelo malo verjetna. Po raziskavi, ki je bila izvedena sredi letošnjega leta, bi se tovrstni združitvi uprlo okoli 60 odstotkov Moldavcev. A glede na skupno zgodovino, kulturo in jezik se bodo vezi med državama v prihodnje verjetno še poglabljale.